Pritisnila bo peklenska vročina, ki se je ne zlepa ne bomo znebili. Kje bo najbolj vroče?

Začel se je prvi letošnji vročinski val. Že včeraj so najvišje dnevne temperature dosegale med 30 in 34 stopinj Celzija, danes pa se bodo povzpele še stopinjo višje in se bodo torej po vsej državi gibale med 31 in 35 stopinjami Celzija.

Kot opozarja Agencija RS za okolje (Arso), se bo toplotna obremenitev v prihodnjih dneh še stopnjevala, najhuje bo po nižinah Primorske in v večjih mestih. Od jutri pa do najmanj torka zaradi visokih temperatur za jugozahod Slovenije velja tudi oranžno opozorilo. Kot je napovedal Arsov meteorolog Brane Gregorčič, se bo vročina v nadaljevanju prihodnjega tedna stopnjevala tudi drugod.

Že danes so se najnižje jutranje temperature gibale med 14 in 20 stopinjami Celzija, od jutri naprej pa bodo po napovedih tudi jutra še toplejša. Prav zaradi vročih noči se bo toplotna obremenitev še dodatno stopnjevala, je pojasnil Gregorčič in pripomnil, da so junija noči krajše, sonce pa je najmočnejše.

Bi znali prepoznati vročinsko kap?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da je priprava na vroče dni izjemno pomembna, saj daljša obdobja vročine lahko povzročijo različne zdravstvene težave in pregretje telesa.

Ko je zelo vroče, nam najpogosteje postane nelagodno, tudi slabše se počutimo. Vendar pa daljša izpostavljenost vročini lahko vodi tudi do dehidracije, izpuščajev na koži, vročinskih krčev, izčrpanosti, omedlevice ali celo vročinske kapi in smrti.

Če opazimo, da se nekdo močno poti, ima hiter in šibak pulz, omotico, slabost ali celo bruha, ga moramo čim prej premakniti v hladen prostor, ga hladiti z obkladki in ventilatorjem ter mu ponuditi tekočino po majhnih požirkih. Gre za vročinsko izčrpanost, ob kateri je priporočljiv čimprejšnji stik z zdravnikom.

Pozorni pa moramo biti tudi simptome vročinske kapi. Ta se kaže z vročo, lahko tudi suho kožo, hitrim utripom, krči in motnjami zavesti. V tem primeru je treba takoj poklicati 112, osebo umakniti v hladen prostor in jo začeti ohlajati. Če je oseba nezavestna, ji tekočine ne dajemo, saj obstaja nevarnost zadušitve zaradi odsotnega refleksa požiranja, opozarjajo na NIJZ.

Kako si lahko pomagamo?

Tudi v primeru zaščite pred vročino je najbolj pomembna preventiva. Ključno je, da zmanjšamo obremenitev s toploto in olajšamo hlajenje telesa. "Hladimo sebe in prostore," poudarjajo na NIJZ.

"Prostore hladimo in ohranjamo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa manj. Svetujemo uporabo zunanjih senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov," pravijo strokovnjaki NIJZ. Še enk trik za bolj hladen prostor je, da izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor.

Pomagamo si lahko tudi z ventilatorji in klimatskimi napravami, pri čemer NIJZ opozarja, da ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35 stopinj Celzija. Če je doma prevroče, se lahko odpravimo v javno dostopen hladen prostor, kot je knjižnica, šola ali nakupovalno središče. "Tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine," pravijo na NIJZ.

Priporočajo tudi, da se, če je le mogoče, iz mesta umaknemo v naravo, v senco dreves. "Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo, hladnimi, vlažnimi oblogami (glava, vrat, roke, noge)," dodajajo.

Omejimo fizično aktivnost in jejmo lahko hrano

Za zmanjšanje nastajanja telesne toplote je priporočljivo omejiti fizično aktivnost, saj telo med naporom proizvaja dodatno toploto. Aktivnosti na prostem je zato najbolje načrtovati v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, ko so temperature nižje. Priporočljivo je tudi uživanje lahke hrane v manjših obrokih, saj težki in obilni obroki dodatno obremenjujejo organizem.

Za učinkovito odvajanje telesne toplote je priporočljivo nositi lahka in ohlapna oblačila ter piti dovolj tekočine, saj se telo v vročini ohlaja predvsem s potenjem. Najboljša izbira je voda, medtem ko se je priporočljivo izogibati alkoholu, kofeinu in zelo sladkim pijačam, ki lahko pospešijo izgubo tekočine. Piti je treba redno, tudi če še ne občutimo žeje.

Odrasli naj bi v vročih dneh zaužili približno dva litra tekočine dnevno, ob večji telesni aktivnosti pa še več. Znaki pomanjkanja tekočine so med drugim redkejše uriniranje in temnejši urin. Pri dolgotrajnejših naporih je priporočljivo nadomeščati tudi elektrolite, osebe z zdravstvenimi omejitvami glede vnosa tekočine pa naj se o ustrezni količini posvetujejo z zdravnikom.

Pomembna je tudi zaščita pred soncem, in sicer tako, da se zadržujemo v senci, nosimo pokrivala, sončna očala in zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30. Pozorni moramo biti tudi na varnost hrane, saj se ta v vročini hitreje pokvari, zdravila pa shranjujmo v skladu z navodili.